Monošter
Monošter je kulturno in gospodarsko središče slovenskega Porabja in najzahodnejše mesto Republike Madžarske, ki hkrati predstavlja tudi vrata v Narodni park Örség. Mesto, ki ohranja kulturno dediščino in običaje treh narodov, se nahaja v objemu reke Rabe in reke Lapincs/Lapinč.
Kraj je leta 1183 ustanovil kralj Béla III., ki je v Monoštru naselil cistercijanske menihe. Zgradili so samostan in ga poimenovali po bavarskem škofu sv. Gotthardu. Trdnjavo, ki jo je obdajal vodni jarek, so v času Bocskaijeve vstaje leta 1605 vrgli v zrak avstrijski vojaki.
Monoštrska bitka proti Turkom leta 1664 ni vplivala le na politiko Madžarske, temveč tudi na usodo takratne Evrope. Krščanska vojska pod vodstvom generala Montecuccolija se je 1. avgusta 1664 spopadla s turško vojsko, ki jo je vodil vezir Ahmed Köprülü. Bitka se je končala z zmago krščanske vojske. Nova cerkev in samostan cistercijancev sta bila zgrajena po načrtih dunajskega arhitekta Franza Antona Pilgrama med letoma 1748 in 1764. Cerkev je leta 1779 posvetil prvi szomboteljski škof János Szily. Cerkveni stolp baročne cerkve že od daleč pozdravi obiskovalca in ga vabi na ogled najlepše baročne cerkeve na Madžarskem. Med freskami izstopa slika o monoštrski bitki, ki prikazuje zmago krščanske vojske nad Turki. Avtor freske je avstrijski slikar Stefan Dorfmeister, ki pa je deloval večinoma na Madžarskem.
Po izgradnji železniške proge do Graza, se je začel gospodarski razvoj Monoštra. Na začetku 19.stoletja so se drug za drugim odpirali industrijski obrati in tovarne (tovarna igrač, tobačna tovarna, tovarna ur, tovarna svile, tovarna kos). V prvem desetletju 20. stoletja je Monošter bil mestece s pestrim življenjem. Gonilna sila monoštrskega razvoja je bil Kálmán Széll, parlamentarni poslanec tega območja. Pozneje je kot minister in ministrski predsednik podpiral razvoj mesta. Zlato obdobje mesta se je končalo po prvi svetovni vojni s podpisom mirovne pogodbe v Trianonu. Večji del širše okolice je pripadel drugim državam. V obdobju med dvema vojnama je razvoj mesta stagniral, z začetkom socializma pa je razvoj mesta začel usihati. Spremembe na bolje so se začele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ob 800. obletnici ustanovitve opatije je kraj ponovno dobil mestni naziv. Sprememba političnega sistema je pomenila pravi preobrat za razvoj mesta. Stiki, ki so več deset let bili prekinjeni, so ponovno zaživeli. Geografski položaj kraja in visoka industrijska kultura sta začela pritegovati vlagatelje.