Naselje

Gornji Senik

Gornji Senik

Gornji Senik je najbolj zahodno naselje na Madžarskem in leži tik ob tromeji v prelepem naravnem okolju. V listinah je prvič omenjen 1378. V centru te največje slovenske vasi, obdane z gozdom poraslimi hribi, si lahko ogledamo cerkev sv. Janeza Krstnika in stalno razstavo v bivšem župnišču. 
Skoz naselje teče potok, ki izvira v sosednji Trdkovi v Sloveniji in...

preberite več

Andovci

Andovci

Andovci so danes najmanjša slovenska vas v Porabju, zgodovinski viri jo omenjajo prvič leta 1538. Njeni prebivalci so bili do sredine 19. stoletja podložniki cistercijanskega samostana v Monoštru. Andovci ležijo tik ob meji s Slovenijo v skrajnem kotu južne doline. V okolici redkih domačij so raztreseni travniki in sadovnjaki, ki skupaj nudijo pogled na mozaično podobo...

preberite več

Monošter

Monošter

Monošter je kulturno in gospodarsko središče slovenskega Porabja in najzahodnejše mesto Republike Madžarske, ki hkrati predstavlja tudi vrata v Narodni park Örség. Mesto, ki ohranja kulturno dediščino in običaje treh narodov, se nahaja v objemu reke Rabe in reke Lapincs/Lapinč.
Kraj je leta 1183 ustanovil kralj Béla III., ki je v Monoštru naselil cistercijanske...

preberite več

Števanovci

Števanovci

Števanovci - muzejska zbirka o - železni zavesi: v nekdanji karavli je na ogled stalna  razstava vsakodnevnega življenja mejnih stražarjev, ki so v preteklosti prebivali v tej hiši in skrbeli za konje, kasneje pa za vozila. 

Števanovci- katoliška cerkev in pokopališče: cerkev je bila zgrajena leta 1786, njen zavetnik je cistercijanski opat...

preberite več

Dolnji Senik

Dolnji Senik

Naslednja postaja v severni dolini Porabja je Dolnji Senik, kjer že več stoletij sobivajo Madžari, Slovenci in Nemci. Zgodovinski viri prvič omenjajo  Dolnji Senik skupaj z Gornjim Senikom leta 1378 (Zelnuk inferior et superior). Vas je bila v srednjem veku del posesti Dobra. 
Hiše, delno raztresenega in delno obcestnega naselja, so bile zgrajene v...

preberite več

Sakalovci

Sakalovci

Le streljaj od glavne ceste proti notranjosti Porabja ležijo Sakalovci. Naselje je bilo v listinah prvič omenjeno leta 1350. Če se napotimo mimo kapele Karmelske Matere Božje, se pred nami odpre pravi raj za ljubitelje narave. Po makadamski cesti, ki je prevozna tudi s kolesom, lahko pridemo vse do lovske koče. To področje so do leta 1990 označevali za najzahodnejšo točko...

preberite več